Mehika

Naslov sporočila: Mehika Tor Jul 01 2008, 12:39

MEHIKA

Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.

Zgodovina
Mehika je bila zibelka številnih razvitih indijanskih civilizacij, kot so bili Maji in Azteki. Prihod Špancev v 16. stoletju in njihovo zavojevanje azteške države leta 1521 zaznamuje začetek kolonialne dobe Mehike kot dela Nove Španije.

Leta 1810 je Mehika razglasila neodvisnost od Španije, kar je po dolgotrajni vojni vodilo do samostojnosti leta 1821. Po osamosvojitvi se je ozemlje Mehike postopno krčilo na račun ozemelj, ki jih je Mehika bodisi prodala ZDA, bodisi izgubila v mehiško-ameriški vojni, ter na račun osamosvojitve srednjeameriških držav. V 60-ih letih 19. stoletja so Mehiko zasedle francoske sile, ki so jih izgnali nasprotniki pod vodstvom mehiškega domoljuba Benita Juáreza.

Nezadovoljstvo z nedemokratičnim režimom, ki ga je vodil Porfirio Diaz, je leta 1910 vodilo do mehiške revolucije. Revolucionarne sile so porazile zvezno vojsko, zaradi notranjih trenj pa je država ostala nemirna še več kot dvajset let. Po koncu revolucije je Institucionalna revolucionarna stranka (PRI) ostala na oblasti vse do konca 20. stoletja.

Pokrajina

Mehika je tudi ena izmed redkih dežel, ki se lahko pohvalijo s tako raznoliko pokrajino. Tu se raztezajo širne puščave in tropski gozdovi, visoke gorske verige in peščena obrežja. Mehiško višavje, ki je po pokrajinskih značilnostih nadaljevanje ameriškega goratega zahoda, se razprostira od mejne reke Rio Bravo del Norte na severu do Tahuantepeške ožine na jugovzhodu. Sestavljajo ga visoke planote, ki jih razmejujejo vzporedne gorske verige in obrobljajo gorovja z zelo strmimi in globokimi soteskami. Na zahodu in jugozahodu se raztezajo široke obrežne ravnice. Osrednjo planoto (Mesa Central) obroblja na jugu Sierra Neovolcanica ali »vulkanska os«, ki jo sestavljajo mlajši vulkani. Mednje spadajo najvišje gore v državi-Pico de Orizaba, ki se dviga JV od Mexica (5700m), Popocatepetl(5452). Južno od vulkanske osi je dolina reke Balsas, ki ločuje Osrednjo planoto in planote Oaxaca, kjer so nekoč Azteki kopali svoje zlato. Še bolj proti jugu se Chiapaško višavje dvigne od 2700m visoko, nato pa se v stopnjah spušča proti vzhodu v ploščo polotoka Jukatan, kjer prevladujejo tropski deževni gozd in suhe savne.

Prebivalstvo

Med današnjim mehiškim prebivalstvom je le 9% čistokrvnih Indijancev, vendar se tudi mnogi mestici s ponosom držijo starih običajev in ohranjajo kulturno dediščino svojih prednikov. Na Osrednjem višavju živijo Nahuji, potomci Aztekov, na Jukatanu so se še ohranili potomci Majev. Ohranila so se manjša indijanska plemena: Seri v severozahodni državi Sonori, Tarahumari na planoti Sierra Madre Occidental, Vičoli na severu držav Jalisco in Nayarit, Taraski na jugozahodu Mehike, Čamuli v Chiapasu in še nekatera druga. Približno 2% prebivalstva sestavljajo Španci. V Mehiki govorijo danes poleg Španščine še 50 drugih jezikov in narečij.

Naraščanje prebivalstva

Mehika spada med latinskoameriške države,v katerih je v štiridesetih letih izbruhnila tako imenovana »eksplozija prebivalstva«, saj se je zaradi boljših življenjskih razmer in večje zdravstvene oskrbe umrljivost močno pomanjšala. Medtem ko je leta 1940 živelo v Mehiki 19,7 milijona ljudi, jih je danes na istem več kot 85 milijonov. Politika načrtovanja družine, ki jo je uvedla vlada, da bi omejila števila rojstev, še ni prinesla želenih sadov in tako je delež mladih v prebivalstvu čedalje večji. Tako ostaja še vedno najresnejši problem države, kako zagotoviti hrano, stanovanje, obleke, vsem prebivalcem.

Ples in glasba

Mehičani se strastno predajajo glasbi in plesu. Glasba in ples sta del njihovega vsakdanjega življenja, veliko vlogo pa imata ob posebnih priložnostih. Najočitnejši in najmočnejši vpliv na glasbo ima španska tradicija, veliko pesmi pa izvira iz časa pred prihodom Špancev. Iz tistih časov so se ohranili mnogi plesi, deloma po zaslugi zgodnjih krščanskih misijonarjev, ki so spodbujali Indijance, da so jih izvajali v čast in slavo novega boga. Mehičani obožujejo javne prireditve in najrazličnejša praznovanja. Poleg številnih verskih praznikov, ki jih spremljajo velike procesije in glasba, je v večjem delu Mehike skoraj ob vsakem času mogoče poslušati skupine mariachi, ki jih sestavljajo violine, trobente in kitare, za južno Mehiko pa so značilni veseli zvoki marimbe. Eden najstarejših plesov, ki se je ohranil vse do današnjih časov, je valador in je totonaškega izvora. Indijanec, ki igra na flavto in boben, pleše v krogu na majhni ploščadi, pritrjeni na vrh visokega stebra. Nato se »štirje leteči Indijanci« spustijo z glavo navzdol po vrveh, ovitih okoli vrha tega stebra. Ta obred predstavlja vezi, ki povezujejo bogove, ki skrbijo za hrano, in rodovitno naravo, ki sprejema njihove darove. Približno do leta 1960 je bilo ta ples mogoče videti le ob posebnih slavnostih domačinov, danes pa je to kot turistična privlačnost, ki jo izvajajo vsako leto. Čeprav je razvoj turizma povzročil na en način siromašenje kulture in domače obrti, je pa po drugi strani pripomogel k temu, da so se ohranile in celo oživele nekatere stare tehnike in tradicionalne oblike ter prireditve, ki bi drugače izumrle.

Cuidad de Mexico

Okoli leta 1325 so Azteki zgradili na otoku v jezeru Texcoco mestoTenochtitlan, ki je postalo prestolnica azteškega cesarstva. Potem, ko so ga leta 1521 zavzeli in porušili španski osvajalci, je, je njihov vodja, Hernando Cortes, dal zgraditi na istem kraju špansko mesto. Mesto se je večalo in Španci so izsušili velik del jezera, da bi preprečili velike poplave med sušnimi obdobji. Nevarnost poplav pa so odpravili šele leta 1910, ko so zgradili velik odvodni prekop Gran Canal de Desague, po katerem so speljali odvečno vodo v reko Tula. Tako so dobili nov prostor za gradnjo, čeprav se je zlasti leta 1985 pokazalo, da so visoke stavbe, zgrajene na neutrjenem dnu nekdanjega jezera, občutljive za potrese. Zaradi mehkih tal se Mexico ( na dolgo Ciudad de Mexico ) močno ugreza. Tako kot vsa ostala ameriška velemesta ( New York, Los Angales, Chichago, Sao Paulo, Buenos Aires, Lima, Bogotá, Caracas, Rio de Janeiro, Havana in tako naprej, …), spada mehiško glavno mesto med najbolj kriminalna mesta na svetu. Vendar Ciudad de Mexico ni edino milijonsko mesto v državi, mednje moramo omeniti še Guadalajaro ( drugo največje mesto), Monterey ( tretje največje mesto ) in še Puebla, Leon, Veracruz, Acapulco, Merida, Ciudad Juares, Tampico, Morelia, Toluco, Mexicali, San Luis Potosi, ter še kopico nekaterih drugih. Zaradi velikosti glavnega mesta sodi tudi njeno letališče med največja letališča na svetu. Mexico, glavno kulturno, gospodarsko, industrijsko in politično središče države, je hkrati največja metropola na svetu. Leta 1988 je živelo v njem 18 milijonov ljudi, danes pa jih v tem istem mestu živi okoli 30 milijonov. Nagla rast prebivalstva in nenehno širjenje mesta, sta povzročila številne probleme, kot so preskrba z vodo, prometni zamaški, onesnaževanje okolja in zraka ter nastanek slumov. Inženirji so zgradili več sto kilometrov dolge cevi, ki so preskrbovale z vodo tudi najbolj oddaljene doline ter mesta. V šestdesetih letih so se pričele graditi tovarne in povzročile veliko stopnjo onesnaženosti zraka. Ker pa je Mexico v naravni kotlini in ga obdajajo visoke gore se smog iz tovarn »nalaga na mesto«-(posebej hudo je pozimi).Ob obrobju Mexica so se naselili ljudje iz dežel, ki nimajo osnovnih pogojev za življenje;takim mestom pravijo ciudades perdidas-izgubljena mesta.

SLIKE:

Zastava: