Španija

Novi član Število prispevkov : 71 Age : 31 Registration date : 08/08/2008

Španija - temperamentna dežela onstran Pirenejev, eksotična, nenavadna, romantična; dežela flamenka, kitar in nageljnov, navdušena za nogomet in dolge kolesarske dirke; dežela nenavadnih velikonočnih procesij, dežela starih mest in sodobnih umetnikov.
To je dežela mnogih obrazov.
"Španija... najbolj in najmanj znana med večjimi evropskimi državami." John Hooper, The New Spandiars

Kraljevina Španija je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu. Na severovzhodu prek gorske verige Pireneji meji na Francijo in žepno državico Andoro. Kraljevina Španija vključuje Balearske otoke v Sredozemskem morju, Kanarske otoke v Atlantskem oceanu in mesti/enklavi Ceuta in Melilla v severni Afriki.

Upravne enote
Španija je po smrti diktatorskega generala Franca s sprejetjem ustave leta 1978 postala ustavna monarhija, razdeljena na 17 avtonomnih skupnosti (špansko: comunidad autónoma, množina comunidades autónomas) in dve avtonomni mesti (ciudad autónoma, množina ciudades autónomas) na afriški obali z veliko stopnjo avtonomije. Avtonomne pokrajine, ki se nadalje delijo na 50 provinc, so (izvorna imena v oklepaju so v španščini, kjer ni izrecno navedeno drugače):

Andaluzija (Andalucía)
Aragonija (Aragón)
Asturija (Asturias)
Balearski otoki (špansko Islas Baleares, katalonsko Illes Balears)
Baskija (špansko País Vasco, baskovsko Euskadi)
Kanarski otoki (Islas Canarias)
Cantabria
Kastilja-La Mancha (Castilla-La Mancha)
Kastilja-Leon (Castilla y León)
Katalonija (špansko Cataluña, katalonsko Catalunya)
Extremadura
Galicija
La Rioja
Madrid
Murcia
Navara (Navarra)
Valencija (špansko Comunidad Valenciana, katalonsko País Valencià)

Zgodovina:
Iberski polotok je bil oblujden že pred 300.000 leti. Španija ali biblijski Taršiš je bila okoli 1000 let pr. n. š. trgovsko središče. Po porazu kartažanskega poveljnika Hanibala so polotok prevzeli Rimljani. Gradili so mesta, ceste in akvedukte. Ko je v 5. stoletju Rimsko cesarstvo začelo slabeti so vdrla v Španija s severa germanska plemena. Med 9. in 13. stoletjem je bila Španija cvetoče središče islamske umetnosti, književnosti in znanosti. Karel Veliki, ki je pregnal Mavre iz Francije je ponovno osvojil Katalonijo. Nazadnje sta vodstvo prevzeli Kastilja in Aragonija. Ko je Ferdinand Aragonski 10 let po poroki z Izabelo Kastiljsko nasledil aragonski prestol, sta se obe kraljestvi združili. S padcem Granade leta 1492 je bila vsa Španija ponovno združena. Istega leta je Krištof Kolumb prečkal Atlantik in prišel v Ameriko. Španija je leta 1794 izgubila vojno z revolucijsko Francijo, leta 1808 pa je cesar Francozov Napoleon I. umestil svojega brata Jožefa Bonaparta, kot kralja Španije. Gibanja za neodvisnost so iztrgala Španiji do leta 1826 vse celinske kolonije v Srednji in Južni Ameriki. Ko so leta 1936 na volitvah zmagali republikanci, se je iz bojazni pred socialistično revolucijo uprla vojska. Vodil jih je Franc, ki je leta 1947 postal dosmrtni poglavar države. Leta 1969 je za svojega naslednika imenoval Juana Carlosa de Borbon y Borbon (Burbonskega), ki ga je nasledil leta 1975. Demokratične volitve so izpeljali leta1977, novo demokratično ustavo pa sprejeli leta 1978.